TAM, KJER SE ČAS USTAVI

EVINA ZGODBA 

Na internetu sem zasledila spletno stran »Za otroke sveta« in opazila, da iščejo prostovoljce za delo na poletnem taboru v Gambiji. Takoj sem se prijavila. Preden smo odšli, smo imeli priprave za naše poučevanje tamkajšnjih otrok (iskali smo možne aktivnosti, izdelke in načine, ki bi nam pri tem pomagali). Skupaj z ostalimi enajstimi prostovoljci sem se 15. 7. za tri tedne odpravila na pot.

KAKO SEM DOŽIVELA GAMBIJO?

Zame je to zelo topla država, kjer se čas ustavi. Kljub temu, da tam vlada revščina in pomanjkanje, so ljudje prijazni, odprti, nasmejani in pozitivni. Spoznaš, da ni vse v materialnih stvareh, ampak, da so tukaj še pristni odnosi drug do drugega, ples, glasba, skupno preživljanje prostega časa. Skratka pomembne so jim tiste stvari, na katere mi v razvitem svetu pogosto pozabimo in jih postavimo na stranski tir. Sama sem se v Gambijo podala brez posebnih pričakovanj in strahu, imela pa sem voljo in željo spoznati otroke, kulturo, državo. Vživela sem se v njihov vsakdan, sprejela sem njihovo življenje takšno, kot je in nisem razmišljala o tem, kaj nimajo, ampak o tem kaj imajo.

KAKO JE POTEKAL OBIČAJEN DAN?

Od ponedeljka do petka smo bili v vrtcu (od pol 8.30 do 13.30). V tem času je vsak prostovoljec v svojem razredu izvajal dejavnosti, ki si jih je zadal. Vsak dan smo razdelili otrokom tudi malico, na ta način smo zagotovili, da je vsak otrok dobil vsaj en obrok na dan. Popoldan in med vikendi smo običajno šli na kakšen izlet: v Monkey park, na plažo, tržnico, v vas Barra, h krokodilom, v Makasutu Forest, na izlet v neznano, zvečer pa smo imeli skupna druženja: pogovori, priprave za naslednji dan, Activity, Enka.

KAJ SE MI JE NAJBOLJ VTISNILO V SPOMIN?

Izlet v neznano. V notranjost Gambije smo se odpravili, dsa bi videlitradicionalne hišice iz blata. Na srečo smo jih našli. Ljudje so nas zelo lepo sprejeli in nam dovolili, da smo si ogledali njihove domove. Navdušila me je zelo lepa in čista okolica kar je popolno nasprotje mesta oz. vasi. Ljudje živijo z naravo, brez elektrike in vode. Na poti smo srečali tudi skupino pevcev in plesalcev, s katerimi smo skupaj zaplesali na tradicionalno gambijsko glasbo. Vesela sem, da sem bila del tega. Obogatila sem se z novimi znanji, pridobila drugačen pogled in doživela nepozabno izkušnjo.

Eva Medved