SANJE SO POSTALE RESNIČNOST

Že od malih nog sem sanjala o tem, kako bom nekoč kot prostovoljka odšla v Afriko, učila otroke, se družila z domačini, spoznavala njihovo kulturo in običaje. Vse to so bile le sanje, ki so se mi zdele nedosegljive. Letos pa se mi je ponudila izvrstna priložnost in sanje so postale resničnost. Odšla sem za 1 mesec na prostovoljno delo v Gambijo, kjer je bila naša glavna naloga poučevanje v šoli Mobe-ta.

PROSTOVOLJSTVO

V Gambijo sem se odpravila brez velikih pričakovanj, ker na začetku nisem vedela kaj naj sploh pričakujem. Pustila sem si odprte roke in nisem se želela omejevati. Želela sem, da je vsak dan poseben. Ravno zaradi tega, ker nisem imela nobenih velikih pričakovanj, se mi zdi, da sem bila z vsakim dnem zadovoljna. Doživela sem 1000 in 1 stvar, vsak dan nekaj novega. Nisem si mislila, da bom božala krokodila, plezala na palmo, pomagala domačinom pri vsakodnevnih opravilih, orala z oslom, videla žirafe, nosoroge in antilope, bila deležna toliko iskrenih nasmehov, toplih pogledov, prijaznih besed, …Izmed vsega pa mi je bila najpomembnejša pomoč otrokom v šoli ter domačinom.Domačini in otroci v šoli so nam pripravili zelo lep in topel sprejem tako, da sem bila pozitivno presenečena pa čeprav so razmere v šoli ter znanje otrok zelo slabe.

Ko prestopiš prag šole, se ti podrejo vsi načrti, ki si jih splaniral že v Sloveniji, ker se nisi zavedal, v kakšne razmere boš prišel. Vendar z veliko energije ter z dobro voljo, se da vse narediti. Res je, da se je potrebno vrniti pri znanju na osnovni nivo in začeti pri črkah, številkah, barvah, živalih,… ampak vse se da, če se le hoče. Prostovoljke smo s sabo prinesle ogromno materiala, tako da smo z otroci lahko veliko ustvarjale ter jih učile na različne načine, ki jih pred tem še niso bili deležni.

PROSTOVOLJSTVO

Pomembno je, da ko se odpraviš na takšno pot, na pot prostovoljstva si ne postaviš prevelikih pričakovanj. V Afriki so drugačne razmere, drugačen način življenja kot pri nas v Sloveniji. Čeprav nimajo nič in je velika revščina so ljudje nasmejani, veseli in srečni s tem kar imajo in ker imajo drug drugega.

Težko je povedati z eno besedo oz. z enim stavkom napisati, kaj vse sem se naučila v Gambiji oz. kaj vse mi je Gambija dobrega dala. Na kratko lahko rečem ogromno.

Vem, da pridobljene izkušnje in znanje z enomesečnim bivanjem v Gambiji, me je obogatilo na vseh področjih ter me zaznamovalo za celo življenje. Hvala ti Afrika. Za vedno mi bo bivanje v Gambiji ostalo v lepem spominu in v mojem srcu.

Afriško življenje ter njihova kultura in  običaji so edinstveni, popolnoma drugačni od evropskih. V Afriki živijo svoje življenje, kjer so vsi  srečni, zadovoljni, prijazni, nasmejani in hvaležni za vsako malenkost. Njihovo sproščenost in pozitivno energijo širijo tudi nate, tako da enostavno ne moreš biti slabe volje. Obkrožajo te topli nasmehi,iskreni pogledi in prijazne besede. Tudi njihova povezanost ter medsebojna pomoč sta neverjetni. Ko opazuješ kako si med seboj pomagajo v dobrem in slabem ter si delijo hrano, čeprav je nimajo veliko, se malo zamisliš v kakšnem svetu živimo mi. Čeprav imamo skoraj vse, smo zelo nezadovoljni in slabe volje. Na koncu se vprašaš ali res potrebujemo vse te dobrine za malo sreče.

PROSTOVOLJSTVO

Res je, da vlada v Gambiji velika revščina ampak pri ljudeh tega ni opaziti.

Njihova kultura in običaji vplivajo tudi na otroke. Otroci se od naših otrok v Sloveniji zelo razlikujejo. Otroci so veliko bolj agresivni, nasilni, grobi in ne poznajo nobene nežnosti. Ne znajo ceniti materialnih dobrin, zato pa toliko bolj cenijo tvoj nasmeh in objem. Radi imajo tvojo pozornost, cartanje in nasmeh, seveda pa ti tudi oni vračajo svojo ljubezen. To so res pravi sončki, čeprav ne živijo v takšnem izobilju kot evropski otroci.

Lahko rečem, da sem v enem mesecu,  Gambijo  kot državo spoznala kar dobro. Ker Gambija ni turistična država nimaš za videti veliko. Njen čar ji dajejo ljudje, ki živijo v njej ter neokrnjena narava.Če me bo pot še kdaj zanesla v Gambijo bo to zaradi ljudi, ker so tako odprti, širokosrčni in vedno imaš občutek, da si pri njih dobrodošel. S pomočjo domačinov lahko veliko odkriješ in izveš o sami državi, ki je polna skrivnosti.

PROSTOVOLJSTVO

Vrnitev domov je bila kar težka. Priznam, da sem bila vesela, da bom spet videla svoje domače in prijatelje ampak kljub vsemu pogrešam Afriko. Ko prideš domov, gledaš na stvari popolnoma drugače. Velikokrat razmišljam kaj nam je treba vseh teh stvari. V Gambiji imajo pol manj, pa so veliko bolj veseli in znajo vse ceniti. Grozno mi je gledati razvajene otroke, otroke, ki ne znajo ceniti svojih stvari ali bi radi imeli vedno več igrač, jokajo za vsako stvar in niso z ničemer zadovoljni. Takrat se spomnim na gambijske otroke, ki jim je že en nasmeh in objem zadostoval. Priznam, da pogrešam Afriko, njihove ljudi in običaje. Tu pri nas so ljudje  zamorjeni, vsi samo hitijo, z ničemer niso zadovoljni in se samo pritožujejo. Pogrešam odprte, nasmejane, razigranein dobrodušne ljudi okoli mene.

PROSTOVOLJSTVO

Gambija bo za vedno ostala v mojem srcu in vsem bom z nasmehom na obrazu razlagala o moji nepozabni izkušnji, ki je zaznamovala moje življenje. Veliko stvari je, ki mi bodo za vedno ostali v spominu, še posebej delo z otroci v šoli in izleti. Toliko kot se lahko naučiš v 1 mesecu v Afriki, se ne moreš nikjer in ravno za to bi to izkušnjo priporočala vsem. Ni lepšega kot pomagati ljudem, ki to potrebujejo in v zameno dobiti toliko iskrenih nasmehov in objemov. Vesela sem, da smo letos bili tako močna in povezana ekipa, da smo res lahko veliko naredili. Zbrale smo veliko šolskih potrebščin, finančnih sredstev in zobnih ščetk, kar je prispevalo k kakovostnejšemu delu.

Kot sem že na začetku povedala, so moje sanje postale resničnost. To je to, kar sem si vedno želela in to tudi doživela. Biti prostovoljec je nekaj najlepšega, saj s tem ko pomagaš drugim, bogatiš samega sebe.

Nika Glavina

VABLJENI K POSLUŠANJU INTERVJUJA O DELU IN IZKUŠNJI V GAMBIJI POLONE KLEMŠE, NIKE GLAVINE IN ALLEGRE ŠVAGELJ TUKAJ!

PROSTOVOLJSTVO