PETRA & BINTA

Najina zgodba se je začela, ko sem društvu Za otroke sveta prvič pisala z željo, da bi postala botra otroku iz Gambije. Mojo idejo so z veseljem sprejeli in mi poslali predlog: Binta Kinteh potrebuje botra! Na sliki je bila simpatična punca, stara okoli 13, 14 let. Sramežljiv nasmeh in iskrive oči. Od takratnaprej društvu vsak mesec nakažem 17 evrov, ki so Binti in njeni družini v pomoč pri šolskih potrebščinah, malici in prevozu v šolo.

Letos februarja, ko sem v Gambiji preživela cel mesec kot prostovoljka, pa sva se končno srečali. Nekega popoldneva sta z očetom prišla na obisk. Pričakovala sem malo deklico, pred mano pa je stala čudovita mlada dama, s pogledom uprtim v tla in drobnim sramežljivim nasmehom na obrazu. Segli sva si v roko, se objeli. Z drobnim tihim glasom nam je govorila o sebi in šoli. Povedala mi je, da živi z babico, tetami in sestričnami. Njena sestra in oče živita drugje, mami pa je v tujini.  Oče jo je pohvalil in povedal, da je pridna v šoli. Predlagali smo, da bi z nami ostala čez vikend. Binta je želela, da grem najprej z njo na obisk k njeni babici, da bi me le-ta spoznala in videla s kom bo njena vnukinja preživela vikend.

S taksijem sva se odpeljali do njene hiše, kjer sem najprej spoznala njene sestrične in tete, v dnevni sobi pa je sedela babica. Segli sva se v roko, na obrazu je imela širok nasmeh. Ona ne govori angleško in jaz ne wolof, pa sva se z gestami in smehom vendarle z lahkoto sporazumevali. Pokazala mi je slike Bintine mame in sestre in mi razkazala hišo. Preden sva se z Binto odpravili, sem babici nekaj malega stisnila v roko in ji rekla, naj Binti kupijo kaj, kar potrebuje. Zahvalila se mi je, mi stisnila roko in spomnim se občutij, ki so me spremljali ob odhodu: zadovoljstvo, ponižnost, hvaležnost, da lahko nekomu polepšam svet, ponos in neizmerno veselje. Z lahkim korakom in pod vročim soncem sva se odpravili nazaj v naše stanovanje. Binta si je zaželela sladoled, zato sva ga spotoma kupili in večer smo preživeli ob družabni igri, pogovoru, smehu in sladoledu.

Naslednji dan smo šli na piknik k morju. Midve sva najprej pomagali pri pečenju, potem pa sva odšli na sprehod ob morju, kjer sva imeli tisti pravi »girl talk«, se smejali in bežali pred visokimi valovi, ki so nama močili hlače. Vsi so z nasmehom ugotavljali kako sva si podobni – obe rabiva nekaj časa, da se lahko sproščeno pogovarjava z ljudmi, pred tem pa sramežljivo in na kratko odgovarjava na morebitna vprašanja, še raje pa molče opazujeva dogajanje okoli naju. J Binta je k nam prišla še za en vikend. Takrat smo se družile ob bazenu, hodile na sprehod, pomagala nam je izdelovati medalje za športni dan z našimi otroci iz vrtca in se vedno navdušila ob pogledu na sladoled.

Težko ubesedim koliko mi je pomenilo to, da sem spoznala svojo varovanko. Podoba male simpatične deklice s slike je postala lepa, postavna, pametna mlada dama s super smislom za humor in zelo sem hvaležna za dneve, ki sva jih lahko preživeli skupaj med mojim bivanjem v Gambiji.

Petra, Ines in Binta

Petra Novak