prostovoljka Helena Rožencvet
GAMBIJA – POT ŽIVLJENJA
Obiskati Afriko je bila moja velika želja že mnogo let. Ko sem po naključju odkrila organizacijo Društvo Za Otroke Sveta in njihov program Potuj kot prostovoljec, sem v trenutku vedela, da je Gambija država, katero želim pobližje spoznati. Nisem se zmotila – dežela smeha, sonca in veselja, po drugi strani pa revščine in pomanjkanja. Vsekakor pot, ki na tebi pusti vtis in ti krepko zamaje tvoja dosedanja življenjska prepričanja.
Zaradi nekaj prihranjenega denarja, podaljšanega študentskega statusa in velike želje, da obiščem črno celino, sem se odločila, da izkoristim priložnost in se odpravim afriškim dogodivščinam naproti. Z mano je odšla prijateljica iz srednješolskih let – Katja, ter Maja – prostovoljka, katero sva spoznali na poti in kmalu ugotovili, da bo odlična družba. Potovanje v Afriko je precej dolgo ter naporno in ko po več urah letanje stopiš na gambijska tla, si vesel, ko v množici glasih, črnih mož zagledaš Uršo, ki te z nasmehom pričakuje. Sledila je kratka vožnja do stanovanja, nato pa zaslužen počitek. Naslednji dan je bilo pred nami prvo spoznavanje tretjega sveta. Vsekakor si v šoku, poleg očitne spremembe okolice in ljudi, prav tako vse poteka zelo počasi – že sprehod do menjalnice, ki je bila oddaljena le nekaj sto metrov,je bil dog in počasen, da smo postajale kar živčne. Nikoli si ne bi mislila, da ti takšno umirjeno in nekomplicirano življenje zleze pod kožo in kmalu začneš v le-tem uživati.
OTROCI
Prvi obisk vrtca je za vsakega prostovoljca nepozaben. Otroci, ki so zelo željni pozornosti, te z objemi in pozornostjo »napadejo« iz vseh strani. Veselijo se vsakega tvojega pogleda, poljuba in pohvale. Vendar se ta idilična slika otrok kmalu razblini v realnost. S Katjo sva prišli v majhno učilnico, kjer sta dve učiteljici mirili več kot 40 otrok in popravljali njihovo nesmiselno pisanje črk. Večina teh 5–6 letnikov ni znalo niti pravilno barvati pobarvanke ali držati barvice, zato je bilo pisanje »nekih črk« za njih nesmiselno. Že naslednji dan sva si razred razdelili na polovico in pričele z drugačnim načinom poučevanja – otroke npr. poimensko kličeš pred tablo, jim dodeliš neko nalogo in jih tako izpostaviš in pohvališ pred razredom. Kljub temu, da se nam (Evropejcem) to ne zdi nič posebnega, je bila za te otroke to velika sprememba. Že v prvih nekaj dnevih mojega poučevanja so se otroci navadili novega sistema in določeni začeli npr. govoriti v javnosti in se družiti s sovrstniki, česar prej niso počeli. Odličen občutek je, ko zelo hitro vidiš spremembe na otrocih, pa čeprav so te še tako majhne. Na začetku se ti zdijo vsi enaki – mali, navihani »črnčki«, vendar se vsak dan posebej naučiš kakšno novo ime in po mesecu dni poučevanje jih vse poznaš po imenu, videzu, karakterju in učnemu znanju. Vsekakor ti prirastejo k srcu in slovo od njih je izredno težko.
PROSTI ČAS
prostovoljka Helena Rožencvet
Vsi prostovoljci imajo med vikendi podobne aktivnosti – obisk opičjega in krokodiljega parka, popoldanski sprehodi na plažo in pitje sveže iztisnjenih sadnih sokov, ter obisk raznih rojstnodnevnih zabav, katere so pripravile učiteljice iz šole in nam tako omogočile vpogled v tipično afriško slavljenje. Osebno mi je v spominu najbolj ostal obisk mesta Barre. Tu resnično spoznaš stereotipno Afriko – otroci se igrajo z gumami, ženska, katero smo slikali z njenim otrokom, nam je le-tega ponujala, otroci se dobesedno igrajo na kupu smeti in kar hrepenijo po pozornosti belcev. Presenetijo te veseli obrazi teh ljudi, saj so kljub vsem tegobam ves čas nasmejani in v čast jim je, da ti lahko pomagajo, razkažejo okolico in preživijo dan s tabo. Zaveš se, da materina ljubezen ni samoumevna, prav tako kot ne izobrazba, še manj materialne dobrine. Hvaležen postaneš za vse stvari v življenju, ki si jih do sedaj imel za samoumevne.
SKLEP
Gambija je dežela, kjer doživiš številne vzpone in padce. Pride dan, ko se počutiš izgubljenega v tem »narobe svetu«, vendar lahko že v naslednjem trenutku doživiš popoln preobrat in dan zaključiš z življenjskimi spoznanji, da je svet lep, pol novih, zanimivih dogodivščin, s katerimi se je potrebno pogumno soočiti. That’s life.
Helena Rožencvet
