NARAVNI REZERVAT

O naravnem rezervatu

Rezervat je bil ustanovljen leta 1978. Od takrat do danes se je njegova površina zelo spreminjala, danes pa se rezervat razteza na 134ha. Vizija parka je ponovna naselitev rastlinskih in živalskih vrst v tamkajšnji ekosistem, saj so nekatere vrste v preteklosti izginile zaradi urbanizacije in divjega lova.

Rezervat je izjemno bogat in edinstven. Na relativno majhni površini med seboj prehaja pet različnih območij, vsako pa na ogled ponudi svojevrsten rastlinski in živalski svet. Od močvirnatega področja, kjer lahko v parku opazujemo krokodile, ogromno vrst dvoživk in ostalih plazilcev med katere spadajo tudi eni največjih kuščarjev na našem planetu- varani in h kateremu prav tako spada izjemno bujno rastlinstvo pokrajina preide v savansko. Posamezna drevesa na ravnini poraščeni predvsem s travami so idealna za opazovanje ptičev, antilop, najdemo pa tudi kakšnega kameleona, divje svinje in ostale manjše in srednje velike sesalce. V rezervatu najdemo tudi področje, ki ima značilnosti deževnega gozda, je svoj svet v malem in je najbližje takšno področje Evropskemu kontinentu. Podrast je izjemna, drevesa pa mogočna in prepletena. Idealne razmere za opazovanje opic.

V rezervatu se nahaja tudi sirotišnica za živali. Ta je v svoji bogati zgodovini bila zatočišče za številne ranjene ali osirotele živali, ki v naravi niso imele možnosti za preživetje. Najrazličnejše speciese pripeljejo iz vseh koncev Gambije, z namenom, da si živali tam opomorejo ali, da jih pripravijo na življenje v divjini. Kasneje jih je večina izpuščenih v Abuko ali ostale naravne parke po državi. V Afriki, tudi Gambija ni izjema, se dogaja, da nekateri tujci ali pa celo domačini živali lovijo in/ali vzrejajo v ujetništvu z namenom preprodaje v Evropo ali Ameriko. Tam je zaslužek največji. Take živali oblasti zaplenijo in pošljejo v sirotišnico za živali Abuko. Večina živali je po odločitvi pristojnih organov izpuščenih, nekatere pa zaradi nezmožnosti za preživetje ostanejo tam za vedno.

Rezervat je izjemno bogato učilišče zato je prav, da se osebje tam trudi izvajati tudi šolske ekskurzije in vodene izlete za turiste. Tako morajo skrbeti tudi za varnost, zato so poti v naravnem rezervatu vedno urejene.

prostovoljno delo

Delo v naravnem parku

Delo v rezervatu je vedno razgibano in raznoliko. Glede na vizijo in poslanstvo rezervata tam vedno potrebujejo pomoč pri zbiranju podatkov o divjih živalih v parku. Redno spremljajo število vrst in število posameznih živali določene vrste, prav tako je seveda vsakodnevno potrebno nahraniti živali v sirotišnici, ob določenih obdobjih je potrebno tudi čiščenje kletk in odstranjevanje odvečne trave in drugega rastlinja, ki se v deževni dobi lahko zaraste po kletkah za hijene. Osebje v parku je zelo hvaležno tudi za pomoč pri čiščenju in urejanju poti skozi park, k čemer spada pobiranje smeti, sekanje vej, ki preraščajo poti, košnja trave ki se opravi kar z mačetami, grabljanje, nalaganje in ostalo. Za identifikacijo in popis živali je potrebno postavljanje in kasneje podiranje pasti. Te v Abuko dobesedno izdelajo sami, seveda pa se ob tem ne branijo pomoči prostovoljcev. Če v Abuko preživite dalj časa vam mogoče dovolijo, da vodite kakšno ekskurzijo, pri čemer pa vam z veseljem priskočijo na pomoč. Lahko se skupaj odpravite na raziskovanje reke Gambije in pomagate pri popisu živalskih vrst, ki jih srečate. Osebje je vedno odprto tudi za predloge in želje. Ko prostovoljci vsaj malo spoznajo park je zelo sprejeto celo, če si sami pripravijo plan dela, ki ga želijo opravljati. Uredili bodo vse kar je v njihovi moči, da željam ustrežejo. Pravijo, da se tako tudi sami učijo in razvijajo oz. nadgrajujejo svoje znanje.

Prostovoljno delo