Petra Novak

Foto: Jana Šnuderl

Foto: Jana Šnuderl

Doslej so me poti zanašale le po Evropi in ZDA, kjer sem poletje preživela v campu za otroke s posebnimi potrebami in doživela življenjsko lekcijo o sočutju, pomilovanju in pogumu. Afriški svet mi je bil nepoznan. Zdaj, po obisku v Gambiji, se mi je odprl v vsej svoji lepoti, odprtosti in prijaznosti. Najbolj pozitivno me je prenetilo dejstvo, da si tam ljudje delijo vse – še tisto malo, kar imajo, kar se mi zdi spoštovanja in oponašanja vredno. Evropa bi se morala večkrat ozreti tja dol in se naučiti par lekcij od ljudi, ki jim nasmeh nikoli ne zbledi z obrazov. Moji novi gambijski prijatelji so me večkrat z začudenjem spraševali kako to, da se sprehajamo s pogledi uprtimi v tla, brez nasmeškov na obrazih in vsak tako skrbno čuvamo svoj krožnik hrane? Skomignem z rameni in si zaželim, da bi vsak izmed nas kdaj imel priložnost nekaj časa živeti med Gambijci, v njihovi skupnosti,ter bi tako morda bolj začeli ceniti vse tisto kar imamo in kar nas obdaja in se ne ves čas pehati za več, še več in še več.

Petra Novak