ČAS ZA AFRIKO!

Razlogov, zakaj v Afriko, je bilo veliko. Zagotovo pa je bilo, da jo v bližnji prihodnosti obiščem in izkusim iz prve roke. Po diplomskem delu, ki se je nanašalo na Afriko v sodobnem slovenskem romanu, sem bila polna teorije o Afriki; od njene zgodovine, ljudi, njihove kulture in dosežkov. Od nekdaj so me zanimale tudi stereotipne predstave, zakaj sploh obstajajo in koliko držijo. Zdaj pa je napočil čas, da začnem delce povezovati v celoto. Maja Dichlberger

Po kontaktiranju Urše in prijavi k programu Potuj Kot Prostovoljec sem se navdušeno lotila priprav. K temu je spadalo iskanje raznoraznih idej za delo v vrtcu, za kar sem še posebej vesela, da sem storila, saj mi je kasneje prišlo zelo prav. Kupila sem tudi nekaj stvari za otroke, čeprav bi danes prostovoljcem, ki se odpravljajo tja, raje svetovala, naj sami ocenijo situacijo na mestu samem in potem kupijo nujne stvari oziroma darujejo denar (za izlete, botrstvo, malico …).

Vsi so opozarjali na t. i. kulturni šok, ki sem ga tudi sama doživela, in sicer prvi teden, bil pa je pravo nasprotje od pričakovanega – v pozitivni smeri. Seveda je vse obrnjeno na glavo, ampak meni je bilo to v tistem trenutku super, nad vsakim novim dogodkom ali situacijo sem bila čisto navdušena, vse je bilo zabavno in zanimivo. In takih na glavo obrnjenih stvari je bilo res na vsakem koraku … To je pač Afrika!

Najbolj si bom zapomnila svoj razred. Skupina 5-6 letnikov, ki so bili res razred zase! Nagajivi, razigrani, željni pozornosti, dokazovanja … Čeprav sem imela (tako pravijo) razred ‘ta pridnih’! Ko enkrat osvojiš njihova imena, ti pa še bolj zlezejo pod kožo … Imeli smo vzpone in padce; dneve, ko se nikomur (vključno z mano) ni dalo nič (vsi smo se strinjali, da je kriva vročina ), in dneve, ki so nas polnili z energijo, veseljem in dobrim občutkom. Najbolj mi je dalo zagona, ko sem jih česa novega naučila in ko sem videla, da so tega veseli. Nepozabni so tudi njihovi izdelki, na katere bom vedno ponosna – od risbic, živalskih mask, pobarvank, smrečic, odtiskovanja s prsti, pobarvanih vaz do kakršnihkoli umetniških stvaritev, povezanih s temo meseca: liki. Njihovo kričanje mojega imena in objemi, ko sem se zjutraj pojavila pri vhodnih vratih, je pa zgodba zase … Je treba doživet!

V Gambiji sem se v tem mesecu naučila marsičesa. Začela sem se zavedati, da je Gambija le ena od afriških držav in da se pojem ‘Afrika’ preveč posplošuje. Tudi po pogovorih z drugimi sem ugotovila, da levi ter žirafe ne predstavljajo najbolj reprezentativne slike Afrike (vsaj v Gambiji zagotovo ne) in da so tisto, kar šteje in hkrati dela drugačno, ljudje. Vesela sem, da sem bila dovolj pogumna in naredila ta korak ter odkrila delček te celine … Izkušnja, ki bo za vedno ostala v mojem srcu.

Maja Dichlberger

Potuj Kot Prostovoljec v Gambijo

Potuj Kot Prostovoljec v Gambijo