Maja, Helena in Katja – javljanje s terena!

Pozdravček iz sončne in vroče Gambije!

Me že tretji teden na polno uživamo, in postajamo prave učiteljice! S prilagajanjem nimamo več večjih težav, saj smo postale že čisto domače. Po začetnem šoku ob seznanitvi z njihovim šolskim sistemom, smo se že čisto navadile in sprejele njihov način učenja.

Prvi dan smo opazovale učiteljice pri poučevanju, vendar smo kmalu ugotovile, da njihov način dela ni zadovoljiv – zato tudi slabo znanje učencev. Le-ti v šolo prihajajo z različnimi leti (odvisno kdaj starši dobijo finance za šolnino), pristanejo pa v razredu z isto starimi sošolci, kar ne pomeni, da imajo enako stopnjo predznanja. Učenje celotnega razreda je zato težje, saj se je potrebno prilagajati posameznikom.

Drugi teden je bil za vse tri že lažji, saj smo začele uvajati svoj način poučevanja – kakršnega smo bile deležne same v našem otroštvu. Delo s temi otroki je težko in naporno (ampak prijetno), vendar smo ugotovile, da od prostovoljca ne zahteva predhodnega pedagoškega usposabljanja, zadovoljivo je že odraščanje v našem (slovenskem) šolskem okolju. Veliko si pomagamo z zbranim materialom, ki smo ga prinesle s seboj (nekaj je ostalo od prejšnjih prostovoljcev), npr.: svinčniki, barvice, flumastri, kolaž papir, radirke in šilčki, saj tega večina tukaj nimajo oziroma si ne morejo privoščiti.

Vsak dan poskušamo najti nove ideje za ustvarjanje (dežniki in mavrice iz papirnatih krožnikov, rožice iz papirja za peko mafinov, igranje z napihljivo žogo, igranje igre »Gnilo jajce« …), saj je za njih vse novo in so zelo odprti za vsako novo aktivnost.

V prostem času si rade vzamemo čas zase in gremo barantat na tržnico, na plažo na sprehod po čudoviti peščeni mivki, kjer si rade privoščimo iztisnjen sadni sok iz svežega manga, papaje, ananasa ter banane in uživamo ob sončnem zahodu. Večere si krajšamo z igranjem njihove popularne namizne igre »Igra fižolčkov«, če je elektrika, radi pogledamo kakšen film ali uživamo ob poslušanju glasbe.

Vikende poizkusimo izkoristiti za ogled države. Tako smo si ogledale že vas Barra in doživele znamenito vožnjo z čolni, na katere te na ramah nesejo močni fantje, ki se kar prepirajo kdo bo nosil »tubabe« (belce). Sledil je ogled opičjega parka, kjer nas je navdušila udomačenost opic, katere ti iz roke zelo nežno vzamejo arašid. Spoznale smo tudi Slovenca Zdravka, ki nas je velikodušno povabil v svojo počitniško hišo na plaži. Ob sveže pečenih škampih in hladni kokakoli smo uživali ob romantičnem zahajanju sončnega zahoda. Poseben izziv nam je predstavljal obisk krokodiljega parka, kjer smo krokodila tudi pobožale – ti so tako »nažrti«, da prestrašenih turistov sploh ne zaznajo in dajejo občutek, da so plastični. Veselimo se že prihajajočega vikenda, ko se bomo odpravili v notranjost države spoznavat podeželski del Gambije.

Všeč so nam lokalni ljudje, saj so vsi zelo prijazni in nasmejani. Sprva smo imele še težave z zadržanostjo, sedaj pa že suvereno odgovarjamo na vprašanja mimoidočih: »Hi, how are you?«, z »Fine, how are you.« Na splošno lahko rečemo, da smo vse zelo zadovoljne z dosedanjimi dogodki in se že veselimo sončnih dnevov, ki nam jih ponuja »Smiling coast/smejoča obala«.

Maja, Helena in Katja