PROSTOVOLJSTVO IMA MOČ!

Že od nekdaj me je zanimalo vse o zanimivostih sveta in ko sem prvič slišala prijateljico govoriti o prostovoljstvu v Afriki, seveda nisem bila zadovoljna le z gledanjem slik in poslušanjem zgodb o venomer plesočih otrocih. Ker sem oseba, ki je včasih kar precej trmasta, sem se od prvega trenutka tudi zavedala, da bom v kratkem sama odpotovala na črno celino.

Kot ste verjetno že ugotovili, sem svoje potovanje seveda izpeljala in bilo je nepozabno, polno presenečenj, novih prijateljstev in življenjskih izkušenj. (Več o Laurini izkušnji si lahko preberete s klikom TUKAJ).

Ne glede na vse, pa si nisem niti približno predstavljala, kaj vse mi bo potovanje dalo in na nek način tudi vzelo. S potovanjem v Gambijo sem se namreč naučila veliko o sebi – recimo, da sem rada v stiku z učenci in delam z njimi individualno, ne pa tudi v večjih skupinah. Prav tako sem z delom v tako zelo drugačnem in tujem okolju razvila nove spretnosti. Naučila sem se potrpežljivosti, saj je ljudem v Afriki malo mar, če taksija ni že tri četrt ure in da lahko enourni odmor v šoli traja cel dan, pa se bo Zemlja še vedno nemoteno vrtela. V enem mesecu, ki sem ga preživela v tako drugačnem okolju, sem prav tako lahko iz prve roke izkusila, kako poteka delo v timu, ki se razlikuje že v svojem bistvu –kulturi. Predstavljajte si, da se znanje, izobraževanje in izkušnje vaših sodelavcev, prav tako njihova življenjska filozofija in način reševanja problemov popolnoma razlikujejo od vaših. Ob tem sem si pridobila izkušnje, ki bodo za vedno ostale z menoj in ki so me nedvomno naredile bolj razgledano ter kulturno občutljivo.

Vem, da bo to zvenelo zelo klišejsko, a z življenjem v državi, ki se še razvija, sem zares spoznala, kaj pomeni ceniti majhne stvari v življenju. Postala sem bolj hvaležna za vse kar imam sama vsak trenutek na voljo in zdaj večkrat premislim, preden neko stvar vzamem za samoumevno, recimo pitno vodo iz pipe ter štedilnik ali hladilnik.

Potuj kot prostovoljec

Najpomembnejša lekcija, ki mi jo je dalo potovanje v Gambijo – in to s težkim srcem priznavam šele zdaj – pa je sprejemanje lastnih pomanjkljivosti. Življenje v okolju, ki je fundamentalno drugačno kot tvoje lastno in delo pod stresom, kakršnega nisi vajen, lahko iz človeka izvabi tudi manj lepe značilnosti. V Afriki se mi je na primer zdelo klepetanje z dobesedno vsakim mimoidočim, ki te je brez razloga ogovoril, neznansko naporna in tečna naloga – predvsem recimo med branjem knjige na plaži.Čeprav mi je bilo vedno neznansko vroče, sem morala ves čas imeti pokrita ramena ter kolena, učitelji uporabljajo zelo drugačne metode učenja od naših in tako dalje. Samo razumeti da stvari niso napačne samo zato, ker jih nekdo drug počne drugače kot mi oziroma ker verjame v druge zakone, je dokaj preprosto, ampak to spoznanje tudi ponotranjiti pa je čisto drugačna zadeva.

Zdi se mi, da velja neko splošno prepričanje, da je prostovoljno delo tisto delo, za katerega ne dobiš nič v zameno, oziroma je neke vrste “dajanje” samega sebe. Iz prebranega pa lahko sklepate, da je to zelo daleč od resnice. Prostovoljstvo je ena izmed najbolj nagrajujočih in dragocenih izkušenj, ki ste jih lahko deležni v življenju.

Zagotavljam vam torej, da potovanje v Gambijo ne bo niti približno podobno vašemu povprečnemu potovanju po Evropi, saj ima prostovoljstvo moč, da te povsem nepričakovano spremeni na bolje, ti pomaga pomesti pred lastnim pragom in hkrati odpre še marsikatere nove možnosti.

Sama že nekaj mesecev delam z otroci v Londonu, vrata do tega pa so mi odprla odlična priporočila organizacije Charity Pearl The Gambia v okviru programa Potuj kot prostovoljec in seveda vse izkušnje, ki sem jih hote in pa tudi nehote nabrala v času mojega popotovanja po Gambiji.

Kdo bi si mislil, a ne?

Laura Perčič

Potuj kot prostovoljec