Tridnevni izlet
PRVI DAN
V zgodnjih jutranjih urah se odpravimo proti Banjulu, od koder s trajektom prečkamo reko Gambijo. V Barri poskrbimo za zalogo vode in se s safari džipi odpravimo proti Senegalu. Po pregledu dokumentov na meji sledi še krajša vožnja do safari parka Fathala.
Naravni rezervat Fathala pokriva območje 6000 hektarov zavarovanega gozdu, v katerem bomo v približno dvourni vožnji skušali zaslediti čim več živali v svojem naravnem okolju. Z malo sreče bomo videli različne vrste antilop; med njimi tudi zelo redke zahodnoafriške, žirafe, nosoroga, zebre, bizone, svinje bradavičarke ter različne vrste opic in ptic med velikimi drevesi mahagonija. Za doplačilo vam je na voljo tudi hoja z levi. To je posebna izkušnja saj se levom približate na razdalji pol metra in se z njimi sprehodite po delu rezervata.
Iz Fathale nadaljujemo pot po prašnih rdečih cestah do vasic Jufurreh in Albreda, kjer bomo nastanjeni prvo noč. Po kosilu nas družina Jabang varno odpelje na otok Kunta Kinteh, ki je ena izmed najbolj znanih točk iz zgodovine suženjstva. Včasih zadnja postojanka pred plovbo suženjskih ladij v Evropo in Ameriko je danes pogrezajoči se dom mogočnim baobabom in ruševinam trdnjave, v kateri so trgovci s sužnji svoj človeški tovor izmučili in ukrotili za dolgo pot. Po povratku z otoka obiščemo še muzej suženjstva v vasici Juffureh. Majhen, vendar zanimiv muzej prikazuje močno sporočilo o temačni zgodovini in posledicah tega obdobja v današnjem svetu.
V večernih urah nas čaka še večerja, po kateri se lahko pridružite domačinom ob pripravi in pitju attaye ali pa se odpravite k počitku. V bungalovih ni tekoče vode, zato bo za osebno higieno potrebno poskrbeti na lokalni način – s polivanjem iz lončka. Ležišča so zavarovana z mrežami proti komarjem.
DRUGI DAN
Po zajtrku se odpravimo na pot proti vasici Wassu, kjer si bomo ogledali gambijski Stonehenge, megalitske kamnite postavitve v krogu. Mesto je v letu 1995 postalo državni spomenik, leta 2006 pa je bilo dodano na UNESCOv seznam naravne in kulturne dediščine. Zavarovano območje zajema 11 krogov, katere tvorijo kamnite skale. Edina raziskovalna ekspedicija je v letih 1964-65 zaključila, da je bilo mesto namenjeno pokopavanju, saj so z manjšimi arheološkimi izkopavanji odkrili različna železna orožja, puščice in njihove jeklene konice, nože, lončene lonce in bronaste ornamente, ki naj bi jih tam živeči ljudje pokopavali skupaj z umrlimi.
Naš naslednji postanek je namenjen kosilu v vasici Kuntautr. Od tu se s čolnom odpravimo na raziskovalno pot po reki Gambiji, ki ponuja možnost vpogleda v naravno okolje živali, ki živijo tam. Najzanimivejša med njimi je veliki povodni konj; najnevarnejša afriška žival. Ker gre za naravni habitat na žalost ni zagotovila, da bomo opazili vse živali; vsekakor pa bomo na naši poti lahko videli veliko vrst barvitih ptic in različne vrste opic. Z malo sreče ujamemo tudi čas kosila šimpanzov, ki živijo na enem od treh otokov na reki.
Po kratki vožnji med riževimi polji prispemo do točke prečkanja reke s trajektom, ki nas popelje do zgodovinske vasice Janjaburreh, kjer prespimo drugo noč. Po večerji nas čaka zanimiv program, ki ga bo za nas pripravila lokalna umetniška skupina. Oblečemo se v afriško obleko in se prepustimo ritmom tradicionalne gambijske glasbe.
TRETJI DAN
Po zajtrku se obiščemo zgodovinarja, ki nam ob spremljavi bobnov zariše bogato zgodovino vasice in nas popelje po okolici. Nato nas čaka dolga vožnja proti domu, po južnem bregu reke Gambija. Na poti boste lahko opazovali barvite podobe vasic in vrnili nasmeh otrokom, ki bodo ob cesti prosili za sladkarije in vam mahali. Nekaj pogostih prizorov, ki jih srečamo na poti so tudi mošeje, lokalne trgovinice, vodnjaki, manjši potočki in pa ljudje pri svojih vsakodnevnih opravilih. Ženske, ki nosijo težka bremena na glavi, kmetje, ki obdelujejo zemljo, pastirji, ki skrbijo za svojo čredo koz in pa seveda otroci, ki se igrajo na ulicah. Nič kaj nenavadnega ni, ko nam pot zapre čreda koz ali živine, ki se ležerno premika na drugo stran ceste.
V mestecu Tendaba nas čaka kosilo, katere del je vedno zelo okusna (piščančja) juha.
Naš zadnji postanek je vasica Nyentempo, kjer ljudje še vedno živijo v blatnih hiškah in je standard življenja izjemno nizek. Ob vstopu v vasico najprej spoznamo poglavarja, ki nam odobri vstop. Popelje nas do vodnjaka, nato pa prepusti nam, da obiščemo družine v vasi in spoznamo njihov način življenja, ki je vse kaj drugega kot udobje, ki smo ga vajeni sami. Ne pozabite na pot vzeti večje količine sladkarij, saj jih bodo otroci v vasi izjemno veseli.
V Serrekundo se vrnemo v zgodnjih večernih urah.
