ENKRATNA ŽIVLJENJSKA IZKUŠNJA

Vse se je dogajalo bliskovito. Brskala sem po internetu sem in po naključju kliknila na organizacijo Za Otroke Sveta, naslednji klik me je pripeljal do albuma s fotografijami otrok, ki potrebujejo botre in našla sem  sliko sedaj moje Aishe, ki mi je pošiljala sporočilo, da rabi pomoč. V trenutku me je preplavila posebna energija, ki me je gnala naprej in tako sem februarja prestopila prag letala in doživela objem toplega podnebja Gambije, na letališču pa prijazen sprejem Urše in simpatičnega taksista Lamina, ki me je večkrat nasmejal.

V naslednjih dneh sem spoznala veliko domačinov, s katerimi sem imela vsak dan kontakt. Sofijo, ki nam je vsak dan postregla s sočnim sadjem in domačo zelenjavo, učiteljice v šoli, ki sem jih občudovala v njihovi skromnosti, hvaležnosti in znajdljivosti, sosedo, ki je kuhala dobra kosila, meni pa vedno pripravila manj pikantno  hrano, mojo družino, ki me je sprejela z ljubečimi objemi in nenazadnje tople dotike, objeme in poglede malih sončkov, ki so bili veseli vsakega mojega dotika in pozornosti. Res, odvijalo se mi je, kot v sanjah, ne morem pozabiti dneva na plaži, ki sem ga posvetila otrokom. Njihovo veselje, razposajenost, zadovoljstvo, ko smo se igrali, lovili po plaži in uživali v toplih valovih atlantskega oceana, pa zvokov afriških bobnov, učenja plesa in smeha ter solz ob slovesu.

Vsakemu privoščim tako enkratno življenjsko izkušnjo in upam, da mi bo dana možnost, da to še kdaj ponovim, saj mi je to dalo veliko energije in boljšega počutja, ker sem nekaj naredila zase, za otroke in za svojo dušo. Hvala vam Društvo Za Otroke Sveta, ker ponujate tako možnost ljudem, da si lahko izboljšamo kvaliteto našega prehitrega življenja. 

Nataša Čotar