Zgodbe prostovoljcev in botrov: Darinka Egart – pot, ki se je začela z Assiatou
Obisk Gambije sem si želela že od trenutka, ko sem začela podpirati šolanje deklice Assiatou. Ta želja je v meni tiho rasla več let, letos pa se je končno uresničila. Konec novembra sem odpotovala v Gambijo, deželo, ki me je sprejela odprtih rok in mi v zelo kratkem času zlezla globoko pod kožo. Bivanje v hiši prostovoljcev in delo v vrtcu sta mi omogočila pristen in zelo oseben stik z domačini ter vpogled v njihov vsakdan, ki ga turist običajno ne vidi.
Najbolj so me ganili prijaznost, odprtost in preprostost Gambijcev. Njihova toplina, nasmehi in pripravljenost pomagati so nekaj, kar te spremlja na vsakem koraku. Ob njihovem načinu življenja sem se še bolj zavedla, kako malo pravzaprav potrebuješ za zadovoljstvo in kako veliko, morda celo preveč, imamo doma. Najlepši trenutki so bili povezani z igrivostjo in veseljem otrok v vrtcu – z njihovim smehom, radovednimi pogledi in iskreno srečo ob čisto preprostih stvareh. Težji trenutki pa so prišli ob soočenju z razmerami v sirotišnici, kjer te realnost hitro opomni, kako krhko je lahko otroštvo in kako dragocena je vsaka podana roka.
Gambija pa ni le dežela zgodb in čustev, temveč postaja tudi zelo zanimiva turistična destinacija, ki ponuja vse – od sprostitve v resortih do raziskovanja narave in pristnega lokalnega življenja. Prav ta preplet revščine in bogastva – materialnega in človeškega – naredi Gambijo tako posebno.
Poseben del moje poti je bilo botrstvo. Odšla sem v Gambijo tudi zato, da bi končno spoznala deklico, ki jo podpiram že pet let. Srečanje z Assiatou je bilo ganljivo in nepozabno. Njena družina me je sprejela z neizmerno toplino, zaradi česar se mi je srce kar stopilo. Tako srečna sem, ko vidim, kako dobro Assiatou napreduje v šoli in kakšen potencial nosi v sebi. Ti trenutki dajo botrstvu obraz, ime in globok smisel.
Gambijci so izjemno prijazni in topli ljudje. Domov sem se vrnila bogatejša – ne v materialnem smislu, temveč z novimi izkušnjami, razširjenimi pogledi in gotovostjo, da se bom tja nekoč še vrnila. To je bil obisk, ki ga bom nosila v srcu za vedno.
