Zgodbe prostovoljcev: Špela, Zina in Andreja – klinični laboratorij

Slika s sodelavci na zadnji delovni dan

Špela, Zina in Andreja smo se odločile prostovoljno odpraviti v Gambijo, kjer smo se prijavile za delo na področju laboratorija. S svojo izobrazbo, Špela in Zina z magisterijem iz mikrobiologije ter Andreja z magisterijem iz biotehnologije, smo bile prepričane, da lahko na tem področju nudimo največjo pomoč. Naše prostovoljno delo je trajalo 3 tedne.

Delo smo opravljale v okviru Kanifing General Hospital, v laboratoriju, kjer sprejemajo tudi paciente. Že prvi dan smo bile razporejene v skupine in bile predstavljene svojim vodjem. Špela in Zina sta bili, glede na svojo izobrazbo na področju mikrobiologije, dodeljeni skupini, ki se je ukvarjala z mikrobiološkimi preiskavami. Andreja, s svojim ozadjem v biotehnologiji, pa je sprejela izziv na biokemijskem oddelku. Ker so ti oddelki relativno majhni, smo delo opravljale v istem laboratoriju, ločene le s kratkim hodnikom, naše delo pa se je deloma tudi križalo. To nam je omogočilo enostaven stik in sodelovanje, če smo kdaj potrebovale medsebojno pomoč.

Vhod v Kanifing General Hospital

Kratek opis naših delovnih nalog:

Špela: V laboratoriju se opravlja največ biokemijskih urinskih testov z indikatorskimi listki ter testov nosečnosti. Mikroskopsko se analizira vzorce urina in blata. Pri urinskih testih se vzorec mikroskopira nato pa izvede nativno mikroskopiranje za določitev prisotnosti bakterij, gliv, parazitov, levkocitov in eritrocitov. Pri analizah blata se opravi nativno mikroskopijo, kjer se najpogosteje opravlja preiskave za prisotnost parazitov in njihovih življenjskih oblik. Občasno v laboratoriju analizirajo tudi druge kužnine, ki se jih nacepi na gojišča (krvni agar, MacConkey, CET, čokoladni agar) in barva po Gramu. Delo v laboratoriju je zanimivo, predvsem pa se prostovoljci srečajo z delom v laboratoriju, kjer je osnovnega laboratorijskega materiala zelo malo, kar zahteva občasno improvizacijo. Je odlična izkušnja za pridobivanje znanja o tropskih boleznih in mikroorganizmih, ki jih pri nas v Sloveniji ni.

Mikroskopiranje – ogled preparatov za določitev malarije

Zina: V mikrobiološkem laboratoriju se večinoma analizira urinske vzorce, včasih tudi blato ali kakšno drugo kužnino. S hitrimi testi se preverja parametre urina in izvaja test nosečnosti, izvaja se tudi mikroskopija za ugotavljanje prisotnosti bakterij in drugih mikroorganizmov. Barvanje (npr. po Gramu), biokemijski testi, gojenje mikroorganizmov in antibiogrami se izvajajo le po naročilu zdravnika.  Zaposleni v laboratoriju so naju s Špelo z veseljem vpeljali v njihov način dela. Večinoma sva izvajali hitre teste in mikroskopijo, kasneje pa so najino znanje uporabili tudi na drugih področjih. Še posebej so cenili Špeline izkušnje na področju diagnostike parazitov.

Izvajanje analiz v mikrobiološkem laboratoriju

Andreja: Prvi dnevi so bili bolj uvajalni, saj je bilo potrebno osvojiti način dela. Dodelili so me v tako imenovano “Bleeding room”, kjer so jemali kri pacientom in prejemali vzorce urina. Za začetek sem bila bolj vključena v prenos vzorcev (krvi in urina) od odvzema do različnih laboratorijev (mikrobiologije, biokemijske sobe) in pa popisovanje vrednosti krvnega hemoglobina, krvnega sladkorja ali označevanje embalaže za odvzem krvi in urina. Že to se je občasno izkazalo za kar zahtevno, saj je bilo potrebno osvojiti način pisanja pacientovih imen in vseh obrazcev. Vse pisanje poteka ročno, na papirje. Po nekaj dneh so me že učili jemanja krvi iz prsta in osnovnih krvnih testov ter pripravo vzorcev (test za malarijo, hemoglobin, krvni sladkor). Po približno tednu in pol pa so me že uvedli v jemanje venske krvi iz žile, kar se potrebuje za testiranje HIV in za določanje krvne skupine pacientov. Torej na splošno je bila moja naloga pregled testov, ki jih pacient potrebuje in izvedba le teh – odvzem krvi in priprava vzorcev. Odvzeta kri ali pripravljeni vzorci so bili potem razporejeni v posamezne laboratorije za določitev diagnoze- mikrobiologija, biokemija, mikroskopiranje, določanje krvne skupine.

Odvzem venske krvi

Kakšne izzive smo premagovale?

Špela: Največji izziv je bil primanjkovanje osnovnega laboratorijskega materiala, kot so rokavice, razkužila, brisačke, objektna in krovna stekelca, pipete.

Zina: Mislim, da je na splošno največji izziv laboratorija, kako izvajati uspešno diagnostiko z laboratorijsko opremo in materialom, ki ju imajo na voljo. Pri nas se identifikacija izvaja z dragimi molekularnimi metodami, tam pa lahko z zelo veliko gotovostjo izvedejo identifikacijo le z gojenjem in nekaj biokemijskimi testi.  So neverjetno iznajdljivi.

Mikrobiologija

Za nas pa je izziv predvsem, kako v kulturno precej drugačnem okolju ustrezno komunicirati, na splošno in na delovnem mestu. Potrebno je  ohraniti spoštovanje do drugačnosti, tudi pri stvareh s katerimi se ne strinjamo ali, ki se, zaradi pomanjkanja sredstev, ne morejo izboljšati.

Andreja: Izzivov je bilo kar nekaj, osebno je bila pri mojem delu najbolj zahtevna komunikacija s pacienti, saj kdaj angleški jezik ni bil dovolj, a sem vedno imela zraven sodelavce, ki so me reševali iz teh situacij. Kot velik izziv se je izkazalo tudi obvladovanje vse dokumentacije, vsaj na začetku je precej stvari, ki si jih moraš zapomniti, da lahko kasneje samostojno deluješ. Veliko izzivov na splošno je tudi glede pomanjkanja osnovnih potrebščin katere mi smatramo kot samoumevne: rokavic, razkužil, kulijev, alkoholnih flomastrov, laboratorijskih halj, žilnih prevez. Tudi na splošno je zavedanje glede lastne varnosti in dela s kužnim materialom – krvjo, na malce nižjem nivoju kot pri nas.

“Bleeding room” – prostor za odvzem krvi

Kako je potekal naš dan?

Špela, Zina, Andreja: Običajno smo se zbudile okoli 7:30 in odšle na delo z javnim prevozom. Ko smo prišle na lokacijo, smo se vpisale v knjigo prihodov in odhodov in začele z delom. Ob 10.30 smo se skupaj odpravile na krajšo malico. Ugotovile smo sicer, da vsi ne hodijo na malico in da si pavzo vzamejo ko/če si jo lahko, a tu smo se vseeno držale naših slovenskih navad. Nato smo delale še dodatnih nekaj ur in ob 14.00 zaključile z delom ter se vpisale v knjigo odhodov in prihodov in odšle domov.

Kakšne materiale bi ekipa, s katero smo opravljale delo, potrebovala (npr. kemični svinčniki, halje, razkužila, daljnogledi ipd.)?

Špela, Zina, Andreja:  objektna in krovna stekla, laboratorijske rokavice, halje, epruvete, Gram-staining kits, Unie Dip sticks, mikroskope (lahko uporabljeni), kemični svinčniki, alkoholni flomastri za označevanje vzorcev, žilne preveze, igle, razkužila za kožo pred odvzemom krvi, papirji za merjenje.

Pult z materialom potrebnim za odvzem krvi in napravami za merjenje hemoglobina in krvnega sladkorja

Kakšne nasvete bi dale vsem prostovoljcem, ki se bodo prvič srečali z delom na tem področju?

Špela: Zaradi še večjega srečanja z mikroorganizmi (delo v bolnišničnem laboratoriju) priporočam cepljenja in veliko podpornih zdravil (probiotiki, vitamini), saj je obremenjenost okolja z mikroorganizmi zelo velika, tudi zato, ker so prisotni mikroorganizmi, katerih ni v našem domačem okolju. Zaščitno opremo (halja, rokavice, razkužila) si prinesite sami v zadostni količini ter jo tekom dela v laboratorij prinašajte sproti, saj postane skupna lastnina, če se znajde npr. na pultu. Zelo pomembno je zavedanje, da je potrebno delo v laboratoriju opravljati varno, saj gre lahko za resne patogene. Predvsem pa uživajte v tej izkušnji, pridobivanju znanja in tudi podajanju znanja.

Zina: Predvsem vam svetujem, da pustite vse predsodke doma. Že sama kultura se precej razlikuje od naše – transport poteka popolnoma drugače, več žena je sprejemljivih in večina hrane bazira na rižu. Tudi delovno okolje je precej drugačno od našega – iz našega vidika je precej manj učinkovito, z nižjimi varnostnimi standardi, slabim označevanjem vzorcev in precej improvizacije pri porabi laboratorijskega materiala. Kljub temu pa s tem kar imajo, delajo največ kar lahko. Zato vam svetujem, da njihovo delo brez obsojanja spoštujete, poskrbite za svojo varnost in šele nato dobronamerno pomagate s kakšnim nasvetom.

Svetujem vam še, da seboj vzamete kakšno zdravilo proti prebavnim težavam.

Andreja: Bodite odprtih misli, brez obsojanja, in se zavedajte, da imajo tudi oni svoj način dela, ter se trudijo delo opravljati s tem kar imajo in z znanjem, ki ga imajo, po svojih najboljših močeh. Priporočala bi tudi, da se glede na področje malce izobrazite tudi v tej smeri – torej, če delate na področju odvzema krvi, preberite kako se pravilno odvzema kri, na področju mikroskopiranja kakšen poseben prispevek, malce ponovite osnove mikroskopiranja, saj smo ugotovile, da cenijo znanje, ki ga lahko prinesemo, seveda pa pri tem ne smemo biti vsiljivi. Dostikrat naš način dela ne more biti realen za delo v njihovih razmerah.

Učenje testov, ki jih opravljajo v laboratoriju

Predlagam, da s seboj prinesete stvari, ki jih boste rabili za delo – svojo haljo, rokavice, kulije. Te stvari imejte pri sebi in jih ne dajajte v skupno rabo, saj boste drugače kmalu ostali brez.  Tam se pogosto smatra, da kar je v skupini rabi, lahko kar kmalu tudi izgine. Za laboratorij zato raje ločeno prinesite material, ki jim ga želite podariti.